Koloburnk

Ena iz vinograda

2011-06-09T01:10:00.000-07:00

Sladoledna

2011-06-08T06:53:00.000-07:00

Nisem pristaš sladoleda! Zgodi pa se, 3 - 5x letno, da mi zapaše! In takrat hočem, da je odličen. Zato sem se odločil, da letos poleti v Ljubljani najdem najboljši sladoled. Pisal sem že o eni od slaščičarn/čokoladnic, ki Ljubljano naredijo evropsko prestolnico. In kavarna/slaščičarna zvezda je prav zagotovo ena iz med njih. Lokacije, ambient, postrežba, dobra kava in zadovoljiva ponudba, so stvari, ki so prej izjema kot pravilo v ljubljanskih takšnih in drugačnih obedovalnicah. Seveda bi lahko še kaj izboljšali ampak, ko enkrat probate njihovo tortico Rafaelo, spregledate marsikatero pomanjkljivost. Zvezda se nahaja na treh lokacijah: v pritličju hotela Slon, na vogalu Wolfove in Kongresnega trga ter v BTC-ju v hali 12.

No in ravno Zvezda, je bil moj prvi sladoledni poizkus letošnjega poletja. Poleg običajnega ponujajo tudi takega z zavidljivim sadnim deležem. Poleg jagodnega še kepico iz extra temne čokolade. Izbira je bila odlična. Sicer proti plačilu 2,3€ vendar okus, ki podre stereotip, da orlovo ljudstvo z juga balkana dela najboljšega pri nas!

Spoon by Alain Ducasse

2011-05-16T05:09:00.000-07:00

Na najinem izletu po Parizu, sva seveda morala obiskati tudi kakšno dobro restavracijo. Ozvezdje Michelina je v Parizu precej drago, zato sva se odločila za restavracijo Spoon, sicer brez zvezdice a v lastništu chefa, ki pa je med največkrat nagrajenimi in omenjenimi v Michelinovih vodnikih. Restavracija Spoon se nahaja v bližini Elizejskih poljan in je namenjena predvsem turistom, ki želijo poizkusiti mojstrovine Alaina Ducassa po nekoliko bolj dostopnih cenah. Moderna restavracija za katero je rezervacija potrebna vsaj 2 tedna prej. Midva sva sedež dobila za v torek zvečer, saj sta bila ponedeljek in sreda že polno zasedena. Malo smešno pa je bilo ker restavracija potem v času večerje ni bila niti do polovice zasedena!

No po hitrem pregledu jedilnika in vinske karte, na kateri so bila večinoma tuja vina tudi hrvaško, sva se odločila za "Spoon Experience", degustacijski jedilnik s štirimi krožniki po izboru šefa kuhinje z vključenimi vini za 120 eur. Za aperitiv še šampanjec po izboru Alain Ducassa in na mizo je že priletel pogrinjek.

8 različnih omak ter mini palačinke. Zanimiva ideja vendar nič pretresujočega za brbončice. Za prvi krožnik sva nato prejela marinirane ribice. Enkrat orada in enkrat skuša. Poleg pa lokalna grška bela sorta. Suho, sveže in zelo aromatično.

Marinirane ribe so bile zelo okusne, vendar se nekako niso skladale z zelo grenko in kislo marinado iz citrusov okoli nje. Nato je na mizo prišla "Banka trout", ja postrv, sicer ne soška, vendar zelo okusna, z oranžnim mesom, ki je po okusu, konsistenci in barvi zelo spominjalo na lososa. Pa saj spadata v isto družino. Poleg postrvi pa lično v krogu na mini kockice narezan in podušen vitelotte krompir, oziroma vijolični krompir. Nadvse okusna in popolna kombinacija začinjena še z limono.

Na nasprotnem krožniku pa na hitro popečena Bonito riba oz. črtasta tuna z wok zelenjavo. Pristni in čisti okusi, ravno prav pečene ribe in domiseljno narezana zelenjava na dovršeno oblikovanem krožniku. Poleg pa odličen kalifornijski chardonnay letnika 2008. Polno, krepko vino, z zelo dolgim pookusom, ki ga imam v ustih še danes.

Vrhunec večera sta bila vsekakor glavna krožnika. Na eni strani zapečen file piščanca iz proste reje z mladim korenčkom iz pokrajine Île de Franc. Brez besed.

Na drugi pa ragu mladega zajca iz pokrajine Poitou na divjih provasanskih špargljih. Popolna kombinacija in balzam za brbončice.

Za sladico sva ob portovcu dobila čokoladno pico in plavajoči otok. Zanimive in kar okusne ideje.

Večerja je s kavico, šampanjcem in ostalimi malenkostmi nanesla 150 eur na osebo, kar je precej za meni s štirimi hodi in z nizkocenovnimi a izbranimi sestavinami. Po drugi strani pa ne tako veliko za Pariz in velik dokaz, da lahko iz "manj cenjenih" kosov mesa in manj popuarnih rib narediš popoln krožnik, če le imaš znanje, idejo in vrhunske sestavine. Omenil bi še strežbo, ki je delovala, tiho, prijazno, hierarhično in zelo ustrežljivo. Natakar je res povedal ogromno informacij. Potarnal pa bi malo čez kozarce. Na kratkih, debelih pecljih z majhno prostornino. Verjetno še niso slišali za Riedel? Ob taki ceni menija bi ji to kar malo zameril. No kakorkoli, sami okusi pa so bili popolni.

Pariz

2011-04-27T11:45:00.000-07:00

Ja, Pariz je drag, je blo treba delat zdej dvojno, da smo notr prnesl pa ni blo niti časa za blog pisat... No kaj rečt o Parizu? Seveda je veličastno in lepo, pa tudi preveliko in predrago mesto polno tujcev in turistov. Navdušen nad znamenitostmi, baguetami ter bistroji. Totalno razočaran nad vinskimi bari! Polomija. Spala sva v dokaj prijetnem hostlu tik pod Montmartom, ter si v petih dneh ogledala večino znamenitosti ter prehodila nešteto kilometrov.

Kar pa se tiče enogastronomskih užitkov bi še enkrat povdaril njihove prekrasne bagguete, odlično gorčico Maile, ter nadvse okusno pa vendar malce predrago večerjo v restavraciji Spoon by Alain Ducasse.

Jutri pa greva!!

2011-04-01T00:37:00.000-07:00

Čevap

2011-03-30T04:15:00.000-07:00

sLovenska nacinaLna jed! Itaq! V povprečni slovenski družini, se ob vremenu, ki se je začel v teh tednih, staremu že kar sanja, da bi iz garaže privlekel žar v štacuno pa skočil po kilo mase. Če ste že bili v Sarajevu, pa žal dobro veste, da v nobeni trgovini ne bo mase, kaj šele narejenih čevapov, ki bi bili vsaj približno podobni tistim iz Baščaršije. Na mojo veliko sreče, sem pred leti odkril mesarja, začuda brez nagLasa, ki naredi 10 centimeterske poštenjake zadovoljivo podobne tistim iz Sarajeva. Če zraven vzameš še odlično lepinjo in nekaj kajmaka, čevape pa spečeš tako kot to dela majster v najbližji čevapđinici, je rezultat več kot odličen!

Mesarija Marinček se nahaja takoj za bežigrajskim zdravstvenim domom, v t.i. bežigrajskem dvoru! V majhnem pajzlu dobiš vse kar rabiš za izvrsten prvomajski vikend.

Grajska večerja

2011-03-24T06:20:00.000-07:00

O tej od prejšnjega poletja odprti gostilnici na Ljubljanskem gradu, se je že veliko pisalo in govorilo. Na pogled zmagovalna kombinacija, saj v španoviji delujeta najboljša slovenska kuharica iz Kobarida ter Asov velemojster gostinstva Pope. Znana imena, odlična lokacija, inovativne ideje, stara slovenska kuhinja ter nizke cene. Bomba!

Res? Po besedah Uroša v NeDelu in Boštjana v Mladini bo že držalo! Pa smo šli preverit.

Kot prvo je Na gradu, vsaj za večerjo nujno potrebno rezervirati, kajti turisti in ostali že drvijo po hribu navzgor z najlepšo slovensko vzpenjačo. Ali pač! Ambient je všečen, čeprav skromen, natakarjeva dobrodošlica prijazna in ustrežljiva. Ponudba aperitivov za popvprečneža zadovoljiva, za poznavalca ne. Nekaj suhih in polsuhih mehurčkov. Sicer pa lepa in zadovoljiva ponudba domačih žganic.

Še topel kruh in voda iz vodovoda na mizi takoj! Cenim! Pridrvi še pozdrav iz kuhinje... na debelo narezani, na suho popraženi ocvirki. Nebeško.

Nato pa pogled na jedilni list. Sigurno top tourist menu v Ljubljani. Pristne slovenske jedi začinjene z modernimi zamislicami Ane Roš. Kratek, jedrnat, brez velikih imen raznih filejev, hrbtov in drugega precenjenega mesovja. Jetrca, jezik, kranjska klobasa, regrat in ostale dobrote. Hitro izberemo, vržemo oko še na vinsko karto in ... ok, razumem, kratko, jedrnato! Ampak je to res vse kar lahko slovenska viniska dežela ponudi evropi in svetu. Ne rečem, da je potrebno slediti slehrnikom ljubljanskih fensi lokalov, ki ponujajo bjano z mehurčki, aleševo veliko, marjanov cabernet in jakončičevo carolino. Strinjam se, naj bo izbor skormen, vendar naj skromnost ostane pri ceni in ne pri naboru. Po nasvetu natakarja, ki je okorno, skoraj prikupno nerodno, sicer prijazno predlagal malvazijo Rodice iz Trušk v slovenski Istri, sem bil zadovoljen. Po kozarčku slavčkove rebule, ki je sicer dober vinar, pa razočaran. Saj smo vendar v grajski jedilnici. Šef strežbe, ki sicer več kot odlično opravlja svoje delo, pa someljer. Ali pač!?

Bakalarja, ki je bil priporočan je žal zmanjkalo, razumem, pride goveji jezik z redkvico in regradom, šalam z ocvirkovim kruhom, toplim, žal zaradi pomoči tistih žarkov, ki kruh naredijo gumijast ter rženov kruhek s paradižnikom in skuto. Lično, okusno, zadovoljen.

Perutničke

Za glavno pa je sledilo: pohane perutničke, okusne a žal premastne. Jetrca s pire krompirjem, okusno! Piranski brancin z blitvo in krompirjem. Krompir je bil tako masten oz maslen, da sem dobil tisti zoprni občutek prevelike količine maščobe na ustnicah. Da ne govorim o premlado ulovljenemu brancinu, ki je nato trpel še kakih 10 ali več minut preveč v pečici, ko pa je bil že zdavnaj dovolj pečen. Od treh različnih krožnikov je bil eden brez komentarja o okusnosti. Ok, bilo bi še v redu če bi jedel z zaprtimi očmi, pa žal ne, zato pa bi bilo lepo od kuharja, da pa bi se vsaj malo potrudil pri izgledu krožnika. Žal pa moram reči, da se v študentski menzi v rožni krepko bolj potrudijo v tej smeri! Žal!

Premasten krompirček...

Kje si Ružica iz menze, da jih podučiš o estetiki?

Tudi sladice niso navdušile, pirina pita s občutno preveč cimeta in premalo sočnosti, štruklji, ki bi jim lahko rekli cmoki.

Je pa res, da ko pride račun, ni začudenih pogledov, temveč polni želodčki za zmerno ceno, vendar to žal ne oddtehta...

Mama's attack

2011-03-23T03:02:00.000-07:00

Prvi pomladni dnevi, sonček, prijetne temperature, prosto dopoldne! Ni lepšega za sprehajanje po Ljubljani, posedanje po kafetarijah in opazovanje ljudi. Kot kaže so med prvimi znanilci pomladi poleg kolesarjev in motoristov tudi mamice z vozički. Včasih imaš občutek, da bodo zavzele Ljubljano!

No, da pokomentiram še Dvorni bar, če sem zadnjič Belico! Dvorni bar je v centru Ljubljane edina vinoteka, pardon, bar z vini, ki ima dejansko ponudbo ki zadovolji povprečneža. Vendar se na žalost prevečkrat obnašajo kot bar z vini. Natakarji ne vedo kaj ponujajo, ne poznajo vinarjev in njihovih vin, penine so prevečkrat predolgo odprte, če naročiš kozarec ti ga natočijo za šankom in ne pred tabo! Še bi lahko našteval. Vendar kot sem rekel, je edini bar z vini, ki ima dokaj zadovoljivo ponudbo vin, tako da še vedno (pre)večkrat zahajm tja. Tokrat so me poleg ostalega rahlo razočarala tudi kabajeva vina.

Polna luna v Šentjanžu

2011-03-22T06:04:00.000-07:00

f/29, 1/100sec., ISO-3200, 300mm, stojalo

f/8, 1,6sec., ISO-800, 18mm, stojalo

f/8, 1,6sec., ISO-800, 22mm, brez stojala :(

Portugalski skomini

2011-03-21T02:17:00.000-07:00

Zopet spomini skomini, na potovanje po Portugalski. V Portu sva namreč večerjala v restavraciji, kjer je glavna specialiteta fondue.

Fondue je jed, ki izhaja iz Švice in Francije, kjer v originalu namakajo kruhove kocke v stopljeni sir, ki je v posodi nad gorilnikom. Švicarska sirarska zveza je jed razglasila za nacionalno že leta 1930. Kasneje je iz tega prišlo še veliko izpeljank, na primer čokoladni fondue, kjer sveže sadje namakamo v vročo čokolado. Ali pa fondue bourguignonne, različno meso namakamo v vroče olje.

No na portugalskem pa sva jedla fondue, kjer sva sveže repke škampov, goveje, piščančje meso ter gobice namakala v jušno osnovo. Ta pa je lahko bila zelenjavna, telečja ali ribja. Predvsem okusna jed ob kateri lahko uživaš precej časa.

Prvo je bilo potrebno skuhati zelenjavno osnovo, kjer sva za slaba dva litra porabila 2 pesti zmrznjenega graha, 2 korenja, 2 beli čebuli, 1 por, 1 stebelna zelena, 2 cukini bučki, 1 krompir in 2 pesti narezane špinače.

Nasekljaš, popražiš, zaliješ z vodo, kuhaš, ohladiš in precediš.

Za namakanje pa sva potrebovala po cca 10 dag, svežih škampovih repov, govejega fileja, piščančjega fileja in sveže tune, vse narezano na kocke.

Ker je bila večerja namenjena praznovanju, je bilo treba odpreti tudi mehurčke. Sirkova Bjana iz brd, klasična, suha, dobra!

Osnovo sva še enkrat pogrela, prižgala gorilnik pod posodico, ki jo imate verjetno vsi doma še od poročnega darila vaših staršev zavito nekje na podstrešju, za prilogo pečen krompirček in uživanje se je lahko začelo.

Zraven pa še Radikonov Jakot (beri nazaj), letnika 2004, macerirano, bogato, krepko, aromatično, polno, t.i. "oranžno vino", vendar je kozarček dovolj.

Ljubljanska čokoladno vinska razvajanja

2011-03-18T03:29:00.000-07:00

Prvi pomladni dnevi v prejšnjem tednu so kričali, da bi posedal na terasah ob Ljubljanici. Pa ni bilo časa. Ko pa se najde kak prost dan, je pa dež. No vseeno je bilo treba navkljub prejšnjemu tednu zopet dopoldan izkoristiti za ležerno pohajkovanje po centru Ljubljane.

Kot nadpovprečnemu neljubitelju vseh sladkarij in ostalih čokoladno medenih dobrot, ideja o obisku slaščičarne vedno navrže pred oči samo skodelico dobre kave. Vendar kljub vsemu sta v Ljubljani dve, ki me prepričata. Ta teden je na vrsto prišla čokoladnica Dobnik v podhodu pri Maxiju. Že ob kavi ti navržejo pregrešno dobre pralineje, zaradi katerih ne moreš mimo vitrine ostalih čokoladnih dobrot.

Poleg dobre kave, odlični čokoladnih sladic domače izdelave iz prave čokolade, zanimivih čajev, prijetnega ambienta je tudi posrežba in prijaznost osebja precej nad povprečjem ljubljanskih kafetarij.

Ker je bila ura že krepko čez poldan, sva seveda morala odhiteti preverit govorice, da se je v Ljubljani odprl nov vinski bar oz. vinoteka. Belica, briški vinar in gostinec, je v Ljubljano pripeljal košček Brd. Na Trubarjevi ulici, še kar nekaj korakov naprej od križišča z Resljevo, nad kavalovo picerijo Kavalino, je mini vinoteka Marica I. Povezavo z Kaval group raje ne komentiram, je pa vinoteka lično urejena, z na briškem vetru sušeno prašičkovo nogo in pravo bolognsko mortadelo na šanku. Kakorkoli, vinoljubci se vsakega novega vinskega razvajanja razveselimo, pa čeprav nudijo le slabih deset različnih iz svojih vinogradov. Kljub vsemu, prijeten lokal kjer ob nizkih cenah vina, pa čeprav ob vonju po pici iz nadstropja nižje, razveseli tudi butična ponudba različnih prigrizkov. Je pa vrjetno edini vinski bar v Ljubljani s tako kraljevsko postrežbo.

Pustna Margherita

2011-03-05T12:31:00.000-08:00

Skomini se delajo, ko urejam slike po računalniku, še posebej ob tistih, na katerih je hrana. Ta teden nisem mogel mimo fotografije slastne pice iz Neaplja.

Pizza iz Neaplja, (avgust 2009)

Pico v Neaplju pečejo že 200 let, prvo so spekli kraljici Margeriti, po kateri ima pica tudi ime. Na ročno gnetenem testu je bila samo mezga iz izbranih paradižnikov, bivolja mocarela, olivno olje ter nekaj lističev bazilike. Pica je postala takoj popularna, saj je bila hitro narejena, nasitna, poceni ter s svojimi sestavinami predstavljala barve italjanske zastave. (rdeča: paradižnik; bela: mocarela; zelena: bazilika).

No in nekakšen približek tiste prave iz Neaplja je nastal tako. Testo iz bližnje picerije Piazza, kjer ti ga za 2,2€ zapakirajo za domov, odlične pelate iz www.evino.si, prava bivolja mocarela iz Campanije ter oljčno olje Nassuta. Manjka samo še krušna peč, na bazilko pa bomo pa bo treba še malo počakati.

Danes pa sem mimogrede pošklocal še brate, bratrance in nečake na pustnem rajanju:

Comeback drugič

2011-03-05T00:45:00.000-08:00

Septembra lani sem si obljubil, da blog ne bo sameval med letom, pa se je zgodilo ravno to. Ne bom pametoval, o kakišnih bednih izgovorih, enostavno ni volje. Res škoda, veliko lepih trenutkov, ki gredo v pozabo, veliko opažanj, mnenj, ki bi jih bilo vredno zapisati. Pa jih nisem. Obstaja pa en zelo tehten razlog: brez fotoaparata težko pišeš blog. No sedaj, ko sva si izpolnila najino dolgoletno željo in si omislila nov fotoaparat upam, da bo tudi kakšna objava več na blogu.

Ja, po nekajmesečnem sprehajanju po trgovinah s fotoopremo, sva se ta teden odločila, za prvi SLR fotoaparat. Tako, da si lastiva Nikon D3100 z 18-55mm f/3.5-5.6G AF-S VR DX NIKKOR in AF-S DX NIKKOR 55-300mm f/4.5-5.6G ED VR objektivoma.

Za enkrat totalno zadovoljem, še spim težko brez njega.

Ena izmed prvih fotk...

Proti domu ... :(

2010-10-09T10:23:00.000-07:00

Vcerajsnje godrnjanje po blogu se je zgleda obrestovalo. Danes se je namrec nebo nad Portom zjasnilo. Mogoce tudi zaradi Ronaldovega gola vceraj ali pa zaradi treh Matavzevih. Bravo Slovenija. Tudi portugalska se je vceraj na tekmi proti Danski odrezala dobro, saj so zmagali s 3:1. Ceprav sva pricakovala poln stadion in vroce vzdusje na stadionu, sva bila malo razocarana, saj navijanje ni bilo nic kaj temperamentno. Sicer pa sva si tudi drugace portugalce predstavljala bolj temperamentne, pa so se izkazali za miroljubne, umirjene in nadvse prijazne.

Iz cetrte vrste sva imela lep pogled na najlepsega!

No ker je bilo danes lepo vreme sva najin zadnji dan na Portugalskem izkoristila za podrobnejsi ogled Porta. Takoj zjutraj sva si ogledala katedralo, most cez reko Douro, Ribeiro od zgoraj ter se povzpela po 260 stopnicah na vrh zvonika.

Zazelela sva si pico in na zacudenje ugotovila, da v hostlu poznajo samo eno picerijo v mestu, saj jih vec sploh ni. Menda.

Od spodej

Od zgorej

Sprehodila sva se se po nakupovalni ulici in si ogledala zelo prisrcno knjigarno.

Sedajle pa se odpravljava pakirat potem pa skociva se na najino zadnjo vecerjo na portugalskem.

Jutri naju ob 6 uri caka budnica in med tem, ko boste vi odlocali o novih zupanjah in zupanih naju caka let iz Porta do Lyona in nato se do Benetk. Od tam pa z vlakom nazaj v Ljubljano. Ce sem na Portugalskem tudi velja volilni molk :) No no, samo, da se boste pravilno odlocili!!

Bedno vreme!

2010-10-08T09:06:00.000-07:00

Mah sej nebi blo posteno, da se prevec pritozujema, saj je blo skoraj vseh 20 dni lepo, sploh takrat, ko sva ga potrebovala. Npr v Lagosu. Ampak en dan bi se pa lahko se zjasnilo, da si ogledava se Porto.

Vceraj sva si privoscila malo boljso vecerjo. Odsla sva v prijetno restavracijo in malo za spremembo jedla nekaj ne povsem portugalskega. Nekaksen fondue. Vseeno zanimiva in predvsem okusna izkusnja.

Danes res cel dan ze dezuje in nekak nimava veselja kej prevec hodet okol. Zato kr neki polezavava tle v hostlu.

No sva pa vseeno sla malo ven, pogledat nakupovalno ulico in trznico Bolhao.

Sedaj pa v pircakovanju nocojsnje tekme na stadionu Estado do Dragao med Portugalsko in Dansko. Ja nc nisva pisala o tem. V lizboni sva sicer odsla na sedez zveze, kjer nama je ocitno en gospod dal napacne informacije. Se dobro, da sva vseeno brskala po intrnetu, saj je danes tekma ze razprodana, za vse ostalo pa je poskrbel MasterCard. Urska hvala! :)

No karte sva imela kupljene ze vec kot teden nazaj danes pa sva jih morala se dvigniti na stadionu. Skocila sva na metro in sedaj samo se povecerjava in greva navijat! Navijala bova seveda za Slovenijo, da premaga Ferske otoke med tem pa bova obcudovala prelepega Ronalda! Njami :)

Porto

2010-10-07T11:20:00.000-07:00

Kot sva omenila ze v prejsni objavi sva predvcerajsnim prispela v Porto. Nasla sva hostel blizu zelezniske postaje, Porto / Sao Bento, ki je soliden za solidno ceno. Ker nama je ostalo se celo popoldne sva se kljub bolj klavernemu vremenu odpravila na hiter ogled mesta. Zavila sva proti brezini reke Douro, katere obrezje se ponasa z UNESCO/vo zascito. Prelepi prizori kot skatlic nanizanih his.

Pogled proti obrezju iz zelezniske postaje


Eden od mnogih mostov v Portu

No na nasprotnem koncu brega, tako rekoc v centru Porta, pa ima sedez nekaj vec kot 20 pridelovalcev porta. In kot sva kasneje na najino zacudenje ugotovila, da to niso samo sedezi vinarjev ampak dejansko njihove kleti, skladisca in tako naprej. Tako sva se hitro odpravila na pokusino portovca. Gaia, kot pravijo temu okrozju je obmocje na levem bregu reke Douro. Ob glavni ulici imajo sedeze bolj znani pridelovalci, kot so Sandeman, Cruz, Kopke..., ki ponujajo oglede svojih kleti proti placilu. Midva sva zavila v ulice malo visje ter nasla se veliko prav tako prestiznih a malo manj znanih pridelovalcov, ki pa oglede in pokusino portovcov ponujajo brezplacno. Tako sva obiskala klet Croft. Po zanimivem ogledu, sva za seboj vzela se steklenico porta ter se koncno odpravila na zasluzen spanec.

Zaloga Croftovih

Naslednje jutro, se pravi vceraj zjutraj sva se odpravila na dnevni izlet v uro in pol odaljeno mesto Guiamares. V tem mestu naj bi nastala Portugalska in Guiamares je prva portugalska prestolnica. Leta 2012 pa bo evropska prestolnica kulture. Ogledala sva si srednjeveski grad in se nekaj drugih zanimivosti. Nato pa sla na kosilo. Ze veckrat so nama predlagali, da se na Portugalskem najbolj splaca jest v restavraciji za kosilo. Takrat namrec vecina portugalcev vzame pavzo od dela, podobno kot v Italiji, in se odpravijo na kosilo. Za 5eur dobis juho, glavno jed /ribe ali meso/, kruh (ki je drugace vsepovsod za doplacat), cetrt litra vina/vode/gazirane pijace/ ter kavo.

Zvecer sva si na hitro se ogledala Porto ponoci ter spet padla v posteljo.

Danes pa sva se odpravila v mestece Barcelos. Tudi ta tako kot Guiamares lezi v severni pokrajini Minho. Ce prav sva pokrajino Minho pogledala ze prejsni teden sva z ogledom Barcelosa cakala na cetrtek. Vsak cetrtek je v Barcelosu namrec velik sejem. Podoben kot v Mokronogu ali Sentjerneju samo da se ta ponasa z nazivom najvecji v Evropi. In res je ogromen.

Pisan, zivahen..., res zanimivo dozivetje. Po ogledu sejma sva se enkrat ponovila vcerajsno ugotovitev o super in poceni kosilih, ter se odpravila nazaj v Portu na se en obisk kleti portovca. Tokrat Taylor s .

P.S.

JUTRI GREVA NA tekmo!!!!

Minho - Viana do Castelo

2010-10-05T14:56:00.000-07:00

No, ce naju slucajno se kdo spremlja na tem blogu ... se sva ziva. Zadnje dni sva prezivela v enem od hostlov iz portugalske nacionalne verige hostlov - Pousada di Juventude v Viani do Castelo. To je bil najin tretji hostel iz te verige in bil je sigurno zadnji v zivljenju. Pa ne samo zato, ker sva ze v Portu in sva placala nocitve do 10.10., ko se vracava domov, ampak ker so obupni. financirani so s strani drzave in evropske unije, pa nimajo niti za zastonj internet al pa vsaj toplo vodo v kopalnici. Ma za posrat! Nevem kako lahko privatni hostli za enako ceno al pa za dva evra vec ponujajo pravi luksuz?

No v glavnem, iz Aveira sva, kot je bilo ze receno, prisla v Viana do Castelo. Kljub temu, da na spletni strani hostla poudarjajo, da je bolje ce iztopis postajo prej, sva po najini orientaciji predvidevala, da nekaj smrdi. se dobro, ce bi upostevala njihova navodila bi pesacila vec kot uro. Srecno sva se namestila v hostlu ter vplacala za tri nocitve. Ker je bilo ze pozno in sobota zvecer, ceprav tudi ob nedeljah shoping centri delujejo do 22:00, sva se odpravila na vecerjo v restavracijo. Koncno sva docakala na portugalskem tako znano polenovko oz bakalar. Bilo je odlicno.
Ko smo ze ravno pri tem, mogoce kdo ve ce je zdravju skodljivo, ker ze osmi dan zaporedoma jeva ribe? pa se kar nama disijo...

No v nedeljo zjutraj pa sva dozivela streznitev. Oblect je bilo treba dolge hlace in pulover. Je tut doma ze tko mrzlo. V noci na nedeljo se je namrec razbesnel vihar, ki ni odnehal do ponedeljka zjutraj. Ker sva placala za tri noci, in ker nama niso hoteli preklicat rezervacije, sva bila prisiljena ostati v Viani do Castelo. Majhno mestece, z nekaj muzeji ter ogromno katedralo na vrhu hriba. Kljub viharnemu dnevu sva skusala izkoristiti dan, kar se da najbolj.
Najprejs sva si ogledala ladjo Gil Eanns. Nekoc ladja za pomoc ribicem v severnem morju, z bolnico, zobozdravnikom, rendgenom in ostalimi pripomocki na krovu. Danes muzej in zanimiv hostel! Midva ga nisva izbrala, ker bi dobila morsko bolezen.

Gil Eanns

Zaradi slabega vremena nama je kmalu zmanjkalo idej kako bi prezivela popoldan. Dolgcas sva nato cel popoldan pregenjala v nakupovalnem centru, ki je bil kljub nedelji popoldan nabito poln. Zvecer pa sva se zopet odpravila na vecerjo. Ne ga srat, spet ribe!
V ponedeljek zjutraj sva se zbudila v soncen dan!

Vidne posledice nedeljskega neurja

V nedeljo nacrtovan izlet sva vrinila v ponedeljek in tako sva poleg Brage popoldan, dopoldan obiskala se Valenço do Minho. Valença do Minho lezi cisto na severu portugalske na meji s Spanijo. Prijetno mestece v srednjeveskem obzidju. Cez reko pelje zelezni most, ki ga je konstruiral sam Eifel, direktno v Spanijo. Tako da sva bila nekaj metrov stran od spanske meje.


Spanija

Nato sva se nahitro odpravila v tri ure oddaljeno Brago. Mesto Braga nekateri mogoce poznate zaradi nogometa. Sporting Braga se je namrec letos uvrstila v redni del lige prvakov in je skupaj v skupini s Partizanom. Imajo prelep stadion zgrajen za Euro04. Braga je najbolj krscansko mesto na Portugalskem. Ponasa se s kar 34 cerkvami. In to niso majhne cerkvice ampak ogromne katedrale. Zanimiv in en najbolj znanih krscanskih spomenikov pa lezi nekaj kilometrov iz mesta. Tako imenovani Bom Jesus je prislonjen v hrib nad mestom, do cerkve na vrhu pa vodi vec kot 500 stopnic.


Bom Jesus

Vstop v Brago.

No po napornem potovalnem dnevu sva si zopet privoscila vecerjo. Ja, spet ribe. No potem pa ta zanimiv dogodek, ki ga opazujeva ze nekaj casa. Nekje po deseti uri sva od vecerje odsla se na sok v bliznji bar, kjer je sedelo nekje dva ducata mladcev od 20 - 30 let. In le midva sva odstopala od vecine saj nisva pila expressa! Ne predstavljam si pri nas na vecer pred prostim dnevom bara, kjer bi vsa mladina pila kofe??!! Aja, danes je na portugalskem drzavni praznik. Praznujejo 100. (stoto) obletnico republike! Pa vse trgovine so odprte. Tut H&M!

Po tezkih mukah bivanja v Viani do Castelo sva se danes zjutraj koncno odpravila v Porto ter ze obiskala prvo vinsko klet kjer pridelujejo Portovec. Kaj vec o tem jutri.

Ga ze kej nabirate?

Aveiro

2010-10-02T02:11:00.000-07:00

Vcerej ni blo objave, ker je enostavno blo prevec lustno tle v Aveiru, da bi si vzela cas. Zdele sva se pa tko dobr nazajtrkovala, da je treba se mal posedet.

Zajtrk, kot doma!

Ok, vceraj sva zapustila Figueiro da Foz in se odpravila malo bolj proti severu v mestece Aveiro. Pravijo mu Portugalske benetke. Je ribisko, solinarsko mestece, ki zelo dobro trzi turizem zaradi nekaj benetkam podobnih kanalov.

Nastanila sva se v hostlu Rossio Aveiro hostel. Mogoce ze mislite, da pretiravava vendar ta je pa reees za dol padet. Opremljen z obcutkom, zelo prijaznim osebjem, ogromno kuhinjo, super zajtrkom. Clovek bi tukaj ostal za zmerej. Skoda edino, ker morava ze it.

Dnevna soba v hostlu

No, Aveiro ni kaj veliko mestece, plaza pa oddaljena kar nekaj kilometrov, zato sva v vcerajsnem popoldnevu vec ali manj predihala celo mestece in se velik nakupovalni center. Sabina se se zdaj ne more odlocit ali bi vzela tisto torbico al ne. Joj!

Ne boste ugotovili kaj sva spet vecerjala! Ribe!! Kaj pa, ce je ribisko mestece ;)

Zvecer sva odsla se na pijaco, ter nasla zelo zanimiv bar v drugem nadstropju s pogledom na kanal.Odlicno razpolozenje v zelo zanimivem ambientu. V baru je bila tudi prodajalna cd-jev in plosc, trgovinica z oblekami, fotagrafska razstava. Zanimivo.

No danes po kosilu pa odhajava severno mimo Porta v mesto Viana do Castelo. se slisimo od tam!

Coimbra

2010-09-30T10:56:00.000-07:00

Cist lena ratujeva tukej. V hostlu in v Figueri da Foz je tko lustno, da sva res cist lena. No vseeno sva danes obiskala prijetno univerzitetno mestece Coimbra. Zivahno mestece z ozkimi ulicami, veliko studenti in mogocno univerzo.

Videla sva tudi manjsi studentski protest. nisva cist ziher za kaj so strajkal, mogl je met neko vezo z bankam! Mel so kot nek krizev pot, vsaka banka pa je bla ena postaja. znajo sarkasticno kej povedat brez granitnih kock.
No, Coimbra ima zanimivo univerzo na vrhu hriba nad mestom, okoli pa vecino fakultet. Zanimiva ureditev, vso studentsko zivljenje je na kupu.

Univerza v Coimbri

Seveda sva sla tudi na kavico, ki je, kot vsepovsod, tudi v centru Coimbre, poceni.

sedajle naju spet caka morska vecerja, jutri pa zal zapuscava Paintshop hostel in Figueiro da Foz in se odpravljava severno od Porta v Viana do Castelo.

Figueira da Foz

2010-09-29T12:10:00.000-07:00

Kot sva omenila ze vceraj, sva mimo Lizbone prisla v centralni del Portugalske v obmorsko letovisce Figueira da Foz. Nastanila sva se v prijetnem hostlu Paintshop hostel. Zelo prijeten hostel, v lasti angleskega para, ki tukaj tudi zivita. Tako da si prakticno delimo kuhinjo in dnevno sobo. Temu primerna je tudi oprema, super kuhinja, super postelje, za 18eur sva celo dobila privatno sobo! Res je odlicno.

Ker sva vceraj prispela bolj pozno sva se odlocila da pojdeva na predlog gostiteljice v All you can eat ribjo restavracijo. Na poti do tja sva si na hitro pogledala se cudovito veckilometrsko pesceno plazo.

Po kratkem sprehodu sva se napotila v restavracijo. Kolikor hoces rib za 7,5 eura. Raj za naju. Pa se poceni pijaca. Liter vina 4,5eur. Vecerja je bila tako obilna, da sva komaj prisla nazaj do hostla.

Ceprav sva nacrtovala, bova tukaj samo spala cez dan pa bova hodila na dnevne izlete, sva zaradi res lepega kraja nacrte spremenila. Tako sva odpovedala obisk Fatime, ki velja za enega najvecjih krscanskih romarskih krajev.

Po zajtrku sva se raje odpravila na res veliko trznico, kjer so seveda imeli tudi ribice, ki bodo danes za vecerjo. Nato pa sva se odpravila na precudovit sprehod ob obali. Da prides do obalo potrebujes dobrih pet minut hoje po pesceni plazi. Da pa sva jo prehodila se po dolgem sva potrbovala vec kot uro. Na drugi strani je "vasica" Buarcos kjer sva po nasvetu gostiteljice obiskala odlicno Gelatino italiano in jedla super sladoled :)

Ja tisto tamalo tm je Sabina.

Kopala se nisva, ceprav je cez dan vroce k pes, je voda ze kr mrzla. Atlantik pac! Po kosilu in pocitku sva si pogledala se soncni zahod. Ja danes sva prezivela res lagodno jutri pa na daytrip v bivso prestolnico Portugalske, Coimbro. Zdej pa na tisto ribico!

Algarve / Lagos

2010-09-28T11:31:00.000-07:00

Hojla, se opravicujeva za slabse javljanje zadnje dni, vendar nisva imela brezplacnega interneta!
Po tezkih mukah sva zapustila Yes hostel v Lizboni, ki nama je prirasel k srcu. Zaradi njega sva imela celo probleme, saj so se nama standardi krepko dvignili.
No kakorkoli, v soboto sva se odpravila na 5 uro dolgo voznjo, proti Lagosu, ce gledate zemljevid Portugalske je to v spodnjem levem kotu. Mestece je popolnoma turisticno, preplavljeno z upokojenimi anglezi in nemci ter studenti iz ZDA, Avstralije in Nove zelandije. Temu prmerno je tudi stevilo nocnih barov in prepevanja po ulicah ob 5ih zjutraj. Nasla sva sicer zelo poceni hostel vendar ne prevec urejen. Pa vseeno z dovolj dobro kuhinjo in vkljucenim zajtrkom. Razen seveda interneta, ki ni bil vkljucen v ceno.

Staro mestno jedro je stisnjeno v mestno obzidje, pod visokimi klifi pa so precudovite plaze, ki so se lepse kot zgledajo na fotografijah.Kljub temu da voda ni vec nevem kaj topla sva se vseeno namocila in popoldan prelezala na plazi.

Vceraj pa sva se odpravila se na dnevni izlet na najbolj jugozahodni del Evrope. Spet lepe plaze, visoki klifi in nepredstavljivo lepi razgledi.

V tem obmorskem mestu je seveda tudi velika ribja trznica, z zelo poceni ribami, ravno pravsnjmi za najino vecerjo.

No danes pa se po 10 urni voznji (ker sva ubrala cenejso pot z regionalnimi vlaki) ze nahajava v drugem obmorskem letoviscu v centralnem delu portugalske / Figueira da Foz. Za enkrat zgleda odlicno tako, da bova tukaj vsaj 3 dni.

Lagos

2010-09-26T03:22:00.001-07:00

Sva v Lagosu, internet je za placat, je pa hostel pocen!
Kej vec napiseva cez 3 dni!

2010-09-24T12:38:00.000-07:00

Zmatrana .... zelo!
cist potavalni dan za nama! Zjutrj sva se odpravila v urco oddaljeno Sintro, kjer stoji poletna kraljeva rezidenca, grad in se nekaj zanimivih stavb na hribu. Lepo, drago, predvsem vstopnine. Kofetki ne, to je neki tazga kot slovenski Bled. Cist turisticno, majo tudi neke svoje sladice, ki stanejo od 0,8€ pa do 1,5€. Kolk je ze na bledu kremsnita? Kofe pa 0,60€!

Sintra

Nato sva se odpravila na najbolj zahodno tocko celinske Evrope, Cabo da Roca. Lepo!

Na poti do Lizbone sva naredila se nekaj urni postanek v Cascaisu, prej ribiska vasica zdaj bolj turisticna zadeva. Vendar lepo. Noge sva namakala v atlantiku, nic kaj topla voda. Upava, da bo jutri na jugu Portugalske bolje. Sva pa jedla odliçne sardine.

tut tle se je infiltrirau

To sem pozabu oment. Cist prevec Slovencev srecujeva. V hostlu, na letalu, v Madridu na letaliscu.

Lizbona od blizu

2010-09-23T11:58:00.000-07:00

Boa tarde!
Come esta
Midva sva super, danes sva namrec predihala lizbono po dolgem in poces. Uporabila sva 5 razlicnih javnih prevoznih sredstev (trola, dvigalo, tramvaj, hitri tramvaj in metro). zjutraj sva po odlicnem zajtrku v odlicnem hostlu sla najprej pogledat Elvador Santa Lucia, dvigalo ki ga je naredil Eifel in malo res spominja na Eiflou stolp. Nato sva si ogledala del mesta, ki je znan po nocnih zabavah, Bairro alto, ter nasla super vinoteko, ki jo nameravava obiskati danes zvecer. juhu

Elvador Santa Justa

Bairro alto lezi na enem od sedmih gricev v lizboni do njega pa peljejo 3je stajlish dvigala oz vzpenjace.

Vzpenjaca

ogledala sva si se predel BaixaChiado ter se nato vkrcala v tramvaj st28, ki nekako vozi ob najvecjih znamenitostih Lizbone.

Tramvaj 28

Odpeljala sva se do najstarejsega predela Lizbone (Alfama) in si na hitro ogledala grad Castelo de S. Jorge.

Nevem, lepa vrata

Nasla sva zakotno gostilnico, kjer malcajo lokalci in ti racun napisejo na listek ter si privoscila super juhco za en euro. In ja, najedla sva se!

En mejhen ribji prigrizek zraven piva, una juha pa ni bla za slikat, je bla sam dobra!

potem sva skocila na tramvaj ter se odpeljala v 6km oddaljen predel Belem. Od tukaj je Vasco da Gama odplul proti Indiji. Ogledala sva si nekaj res >da dol pades< stavb ter kofetkala v najvecji in najbolj pretocni kavarni kar sva jih kdaj vidla.


Mosteiro dos Jeronimos / not lezi da Gama

Torre de Belem...tist uzadej!

Nato pa sva skocila na metro, da bi si zrihtala karte za tekmo Portugalska / Danska, da vidmo tega Lepotca. Pa je zadeva cist cudna. Karte lahko kupis samo On/line in jih nato po 24 urah dvignes na sedezu nogometne zveze, kjer sva danes bila. Ker pa karte zacnejo on/line prodajat sele jutr, midva bova pa pojutrisnem (po24 urah) ze v Lagosu (5 ur stran) bova tezko prsla do kart.
Edina varianta zdej je, da jih kupva direktno na stadionu na dan ko bo tekma, se pravi 8 oktober, do takrat pa zivcki, da ne prodajo vseh.

No, ker sva bla blizu Parkqua Eduarda VII. sva si ogledala se to znamenitost. sedaj pa sva ze v hostlu, greva kuhat vecerjo.

Parque Eduardo VII. ... odspodej...

...odzgorej.

Aja, tle v lizboni je pouno semaforiziranih krozisc, pa sm mal brsku po netu pa nisem nikjer najdu video navodil kako jih prevozet. Se dobr da se ne vozva z avtom. smeh!

...

Mobilna objava

2010-09-22T15:32:00.000-07:00

Free shots after 23 @yeshostel

Lizbona

2010-09-22T14:51:00.000-07:00

Tako kot ste vidli v prejsnji kratki objavi, sva prispela v Lizbono! Najbolj sva se bala zamude vlakov, ki so se nabrale cez Zasavje zaradi poplav! Kljub zamudi, ki jo je imel vlak v Ljubljani smo pravocasno prispela v Benetke. Pa se vlak ni bil nabito poln tako, da sva se malo naspala. Z Vueling airlines sva odletela do Madrida, kjer je OGROMNO letalisce. Si kar predstavljam poglede ljudi ki iz Madrida pridejo na Brnik!;)

Cakanje v Madridu

Po nekaj urnem cakanju v Madridu sva odletala v Lizbono z EasyJet-om. Letalisce v lizboni je locirano zelo blizu mesta tako, da sva imela krako pot do hostla. Ker sva nameravala danes iti na jug Portugalske sva iskala hostel blizu letalisca in blizu zelezniske postaje. Tako sva nasla hostel na obmocju Expa98.
Hostel je bil sicer lep, vendar obupne kopalnice, neuporabna kuhinja, in neumen sistem zaklepanja sob. Je pa zato obmocje Expa98 res fascinantno. Ogromno futuristicnih objektov, najdaljsi most v Evropi ...


Vasco da Gama Tower

No kljub temu, da sva planirala odhod proti jugu, sva se zaradi napovedanega slabega vremena raje odloçila, da ostaneva v Lizboni. Dopoldan sva si se podrobneje ogledala obmocje Expa98, obiskala Vasco da Gama shopping center. Vec al manj istee trgovine kot v BTC-ju tko da beda! jebes globalizacijo. Drgac pa super, zanimiv fast food. Od Mcdonaldsa, do juhica restavracij. Ene 20 jih je blo. Tipicne portugalske jedi, pa solate, pa vok variante. Sla sva na Juhco ;)

Sabina se spet dere!!

Za tem sva si ogledala se Ocenario, ki je eden iz med najvecjih akvarjev v Evropi. Odlicno. Res vredno 12tih evrov vstopnine.

Deep blue see

Omenit morava se nadvse prijazne portugalce. Ljudje ti kazejo kam moras na trolo, te opominjajo kdaj dol iz nje, vsi avtomobili zelo pazljivo ustavljajo pred prehodi za pesce in se in se...

Nato sva skocila na trolo in se odpravila v center Lizbone iskat hostel. po nekaj polnih hostlih sva le nasla enega frej. in je BOMBA!!! je pocen, ima ogromno kuhinjo z vso opremo, zajtrk, zastonj internet (na MacBook Pro), Wi-fi, lepe kopalnice, pa se skupej sva v sobi. tako da sva ga rezervirala za 3 noci. Danes sva si pogledala se ozji center Lizbone...

... in videla veliko zanimivosti...

...kot je recimo ulica crnih pedr***....!? :) :)

No tako, ravno sva povecerjala ter si privoscila kozarcek Vinho verde, jutri pa si bova ogledala se vec Lizbone.

Adeos!

Mobilna objava

2010-09-22T02:27:00.000-07:00

Srecno sva prispela v lizbono, je toplo, intrneta spet ni, sva najdla
wi-fi pa blogam iz mobitela! Kofetek je 0,65 eura pivo 1,70 v
gostilnah! Cawc

Portugalska

2010-09-18T02:49:00.000-07:00

Ok, kot sem omenil v prejšnji objavi bom napisal kaj pričakujeva od najinega potovanja oz. predstavil okvirni načrt kaj si želiva videti. V Torek 21. v poznih popoldanskih urah planirava pristanek v Lizboni od koder greva v najbližji hostel v območje Expa98'. Ker, so temperature morja in ozračja trenutno ugodnejše na jugu, kakšnih posebnih otoplitev pa ne pričakujeva se bova v prvih dneh privoščila malo relaksacije na južni obali Portugalske v pokrajini Algarve. Planirava nočitve v mestecu Lagos, ki je zelo blizu najbolj jugozahodne točke Evrope.


Plaža - Lagos

Nazaj v Lizbono se bova mogoče vračala preko pod UNESCO-m zaščitenega mesta Evora.

Katedrala v Evori

Nato nekaj dni načrtujeva postanek v Lizboni, kjer si bova ogledala mesto ter morebiti še nekaj malo bolj oddaljenih točk, kot recimo Sintra, najbolj zahodno točko Evrope - Cabo da Roca, Vill Franca de Xira (bikoborbe) in še kaj.

Lizbona - območje Expa98


Cabo da Roca

Po ogledu Lizbone se bova odpravila Severno proti Portu, vmes pa verjetno nekaj dnevno potovanje po bolj ali manj znanih mestih, kot so recimo Portugalske Benetke - Aveiro.


Aveiro

Pred ogledom Porta jo bova mahnila še bolj na sever za nekaj dni, ter trip po dolini reke Douro, ki je znana vinorodna dežela še bolj znanega Porta. Zadnje dni najinega potovanja bova preživela v Portu, kjer načrtujeva še ogled kvalifikacijske tekme za Euro2012 med Portugalsko in Dansko.

Viana do Castelo

Douro

Jej!

To so samo okvirni načrti, ki jih bova seveda sproti dopolnjevala glede na vreme, najine želje in zanimanja. Ker je portugalska zelo znana po njihovih vinih (Porto, Madeira, vinho verde...) ter dobri hrani, predvsem po ribah (polenovka), se nadejava tudi takih užitkov.

"Comeback" pred odhodom

2010-09-17T04:24:00.000-07:00

"COMEBACK"

Točno leto bo minilo od zadnje objave na blogu. Čeprav se je zgodilo veliko trenutkov vrednih objave, žal ni bilo prave volje za pisanje. Škoda. Zapisani spomini se obdržijo dlje. Mogoče bo z novim blogom bolje. Zakaj nov? Tisti, ki ste spremljali najin blog iz potovanja po Italiji veste, da nisva objavljala fotografij. Bilo je več razlogov. Eden od njih je bil nepraktičen vmesnik za nalaganje fotografij na Siolovem blogu. Mogoče je zdaj bolje. Ne vem. Nisem preverjal. Blogger ima vmesnik, ki deluje prek Googlovega Picase. Picasa web album je enostaven in praktičen za uporabo, še posebej če nisi na domačem računalniku. Opcija je bila tudi TravelPodov TravelBlog, ki je popotniku še bolj prijazen, poleg tega pa ima vmesnik za nalaganje fotografij podoben kot Fejsbuk. Je pa manj prijazen ne veščemu uporabniku interneta, kar bi lahko povzročalo preglavice, kar nekaj najinim bralcem. Tako je ostalo pri Googlevem Bloggerju.

Razlog za ponovno bloganje

No, razlogi so popolnoma enaki kot lansko leto. Ja res je, zopet se odpravljava na backapacking. Tokrat na Portugalsko. Ker se je lansko pisanje bloga izkazalo za zelo dobrodošlo, sva se za blog odločila tudi letos. Starši naju bodo tako lahko spremljali brez porabljanja nepotrebnih telefonskih minut, midva pa imava najine spomine tudi zapisane.

Portugalska

Zakaj na Portugalsko? Bistvo najinih potovanj je, tako kot lani, da poleg tega, da čim več vidiva, veliko pozornosti nameniva tudi hrani in vinu. Za kar je Portugalska idealna destinacija. Zaradi različnih razlogov, sva se odločila za bolj jesenski termin. Ker pa bi rada riti namočila tudi v morje,je spet Portugalska primerna, saj se temperature trenutno tam še vedno gibljejo nekje pod 30°C. Kaj vse pričakujeva od Portugalske pa mogoče v eni od naslednjih objav pred odhodom.

Kako in kdaj

Pri načrtovanju poti, sva iskala kar nekaj različnih možnosti za transfer do Portugalske. Opcija je seveda bil vlak, za kar bi porabila preveč denarja in časa. Tudi prevoz s kakšnim tovrnjakarjem je bil opcija. Nazadnje sva se odločila za letalo. Preko odličnega iskalnika letalskih povezav Skyscannerja, sva našla prevoz do Lizbone iz Benetk s prestopom v Madridu. Nazaj pa odpotujeva iz Porta preko Lyona na letališče Marco Polo v Benetke. Za povratno letalsko karto sva odštela 130€ plus 4×10€ za prtljago. Na letališče do Benetk pa tako kot lani z vlakom iz Ljubljane. Če odštejemo zadnjo noč, ko tako ali tako ne bova spala, greva samo še trikrat spat in potovanje se začne ;). Hja, eni gremo na murje eni pa na murje :)

Nazaj se vračava 10. oktobra, med tem pa bova kot prevozno sredstvo uporabljala predvsem vlak. Tako kot lani za Italijo sva tudi letos kupila InterRail OneCountrey karto, kar pomeni da za 90€ dobiva 8 potovalnih dni v enem mesecu.

Upava, da se bova preko bloga lahko oglasila čim večkrat, seveda je to odvisno predvsem od internetnih povezav(!). Pa čim več komentirat ;)

lpG