Spoon by Alain Ducasse

Na najinem izletu po Parizu, sva seveda morala obiskati tudi kakšno dobro restavracijo. Ozvezdje Michelina je v Parizu precej drago, zato sva se odločila za restavracijo Spoon, sicer brez zvezdice a v lastništu chefa, ki pa je med največkrat nagrajenimi in omenjenimi v Michelinovih vodnikih. Restavracija Spoon se nahaja v bližini Elizejskih poljan in je namenjena predvsem turistom, ki želijo poizkusiti mojstrovine Alaina Ducassa po nekoliko bolj dostopnih cenah. Moderna restavracija za katero je rezervacija potrebna vsaj 2 tedna prej. Midva sva sedež dobila za v torek zvečer, saj sta bila ponedeljek in sreda že polno zasedena. Malo smešno pa je bilo ker restavracija potem v času večerje ni bila niti do polovice zasedena!

No po hitrem pregledu jedilnika in vinske karte, na kateri so bila večinoma tuja vina tudi hrvaško, sva se odločila za "Spoon Experience", degustacijski jedilnik s štirimi krožniki po izboru šefa kuhinje z vključenimi vini za 120 eur. Za aperitiv še šampanjec po izboru Alain Ducassa in na mizo je že priletel pogrinjek.

8 različnih omak ter mini palačinke. Zanimiva ideja vendar nič pretresujočega za brbončice. Za prvi krožnik sva nato prejela marinirane ribice. Enkrat orada in enkrat skuša. Poleg pa lokalna grška bela sorta. Suho, sveže in zelo aromatično. 

Marinirane ribe so bile zelo okusne, vendar se nekako niso skladale z zelo grenko in kislo marinado iz citrusov okoli nje. Nato je na mizo prišla "Banka trout", ja postrv, sicer ne soška, vendar zelo okusna, z oranžnim mesom, ki je po okusu, konsistenci in barvi zelo spominjalo na lososa. Pa saj spadata v isto družino. Poleg postrvi pa lično v krogu na mini kockice narezan in podušen vitelotte krompir, oziroma vijolični krompir. Nadvse okusna in popolna kombinacija začinjena še z limono.

Na nasprotnem krožniku pa na hitro popečena Bonito riba oz. črtasta tuna z wok zelenjavo. Pristni in čisti okusi, ravno prav pečene ribe in domiseljno narezana zelenjava na dovršeno oblikovanem krožniku. Poleg pa odličen kalifornijski chardonnay letnika 2008. Polno, krepko vino, z zelo dolgim pookusom, ki ga imam v ustih še danes. 

Vrhunec večera sta bila vsekakor glavna krožnika. Na eni strani zapečen file piščanca iz proste reje z mladim korenčkom iz pokrajine Île de Franc. Brez besed. 

Na drugi pa ragu mladega zajca iz pokrajine Poitou na divjih provasanskih špargljih. Popolna kombinacija in balzam za brbončice.

Za sladico sva ob portovcu dobila čokoladno pico in plavajoči otok. Zanimive in kar okusne ideje.

Večerja je s kavico, šampanjcem in ostalimi malenkostmi nanesla 150 eur na osebo, kar je precej za meni s štirimi hodi in z nizkocenovnimi a izbranimi sestavinami. Po drugi strani pa ne tako veliko za Pariz in velik dokaz, da lahko iz "manj cenjenih" kosov mesa in manj popuarnih rib narediš popoln krožnik, če le imaš znanje, idejo in vrhunske sestavine. Omenil bi še strežbo, ki je delovala, tiho, prijazno, hierarhično in zelo ustrežljivo. Natakar je res povedal ogromno informacij. Potarnal pa bi malo čez kozarce. Na kratkih, debelih pecljih z majhno prostornino. Verjetno še niso slišali za Riedel? Ob taki ceni menija bi ji to kar malo zameril. No kakorkoli, sami okusi pa so bili popolni.